Dragi moji! Nesramno debela laž bo, če napišem, da cheesecake delam prvič, v moji pekoholičarski karieri je verjetno tole že vsaj dvajseti po vrsti. V iskanju popolnega recepta sem v zadnjih mesecih preizkusila nešteto kombinacij, nekatere z grškim jogurtom, druge s skuto, tretje z rikoto, a nikakor nisem uspela najti tistega pravega. Od nekdaj sem bila trmasto prepričana, da je za okusen cheesecake potreben polnomastni kremni sir, verzije z zmanjšanim deležem maščob pa povzročijo, da cheesecake po teksturi izpade zrnast.
Nikoli si ne bi mislila, da bo tale recept, ki ga danes predstavljam dejansko imel precej zmanjšan delež maščob, kljub temu pa bo moj najljubši do sedaj. Če slučajno spadaš med tiste, ki tako kot jaz sledijo vsem možnim fitnes blogom na instagramu (guilty as charged), si se verjetno že vsaj enkrat srečal/a s popularno instagram sladico “procheesecake”. Ime je seveda sestavljenka besed protein + cheesecake. Če se nisi, nič zato, na instagramu poišči hashtag “procheesecake” in zadeva ti bo kmalu jasna kot beli dan. Procheesecake je v fitnes skupnosti povzročil pravo malo evforijo. Pojavlja se v različnih okusih, vsem primerkom pa je skupno da vsebujejo:
– sirotkine whey beljakovine, ki so dobre zate tudi če nisi “fitneser” (če še ne veš zakaj, je google tvoj prijatelj, v kratkem pa pripravljam tudi objavo na to temo)
– sladilo stevio namesto sladkorja
– zelo, zelo malo maščob (v primerjavi s tradicionalnim cheesecake kolačem)
Sama sem se nad receptom kar precej zmrdovala, ker me je že zaradi svoje popularnosti nekako odbijal. Glede na seznam sestavin v povezavi s preteklimi izkušnjami s peko sem nekako sklepala, da mora biti omenjeni cheesecake precej slaba tolažba z medlim okusom za tiste “reveže”, ki se zaradi strogega režima prehranjevanja popolnoma odrečejo sladkim pregreham (brez zamere, če se slučajno najdeš v tem predalčku – iskreno namreč spoštujem disciplino, a sem vseeno skromnega mnenja da popolni ekstremi res niso potrebni). Zarečenega kruha se največ poje, in glej ga zlomka, nekega poletnega dne, ko sem vsa razočarana vrgla v smeti še eno izmed svojih ponesrečenih jogurtovih eksperimentov sem sklenila, da dam razvpitemu procheesecake-u priložnost in ga res pripravim po originalnem receptu.
Malo se mi je zataknilo pri prvi sestavini, ki je kremni sir z 0% maščobe. Pri nas v Sloveniji take vrste še nisem zasledila (če ga kdo je, se priporočam), nekako še najbližje temu sem našla v Lidlu kremni sir Goldessa, ki vsebuje le 4g maščob na 100g izdelka. Vse drugo sem naredila po receptu in izpadlo je res noro dobro! Priznam, da vzamem vse začetne kritike nazaj!
Najboljša stvar pri vsem tem je, da je lahko cheesecake zaradi sirotkinih beljakovin vsakič drugega okusa. Sama res najrajši uporabljam Biotechov Iso Whey zero (izolat) z okusu tiramisuja ali vanilije (če ga še nisi poskusil/a ga enostavno moraš, in ne, Biotech ni moj sponzor :)). Cheesecake lahko tudi zamrzneš, meni je še bolj dober, če pol ure prej odtajam na sobni temperaturi, saj dobi prijeten sladoledni okus.
Sestavine (klasična velikost pekača za pito ali torto):
– 350g grškega jogurta
– 450g kremnega sira z manj maščobami
– 50g sirotkinih (whey) beljakovin, okus po želji
– 40g sladila Sugarsweet 1:2
– 2 celi jajci
– 2 beljaka
Postopek:
Vse sestavine, ki morajo zaradi lažjega mešanja biti na sobni temperaturi, premešaš z mešalnikom in vliješ v pomaščen pekač za pito ali torto. Pečeš 30 minut na temperaturi 120 stopinj, nato pa povišaš na 150 in nadaljuješ še 40 minut (cheesecake-a pri tem ne jemlješ iz pečice!). Tortica je pečena, ko na sredini ni več tekoča. Pred okrasitvijo in zaužitjem jo hladiš VSAJ 3 ure v hladilniku, najbolje kar čez noč.
Ko je cheesecake ohlajen, ga okrasiš z najljubšim prelivom (jaz sem go prelila z vročimi malinami, božansko), na pozabi pa tudi slik za instagram! 🙂 Vesela bom, če boš svojo verzijo recepta delil/a na družabnih omrežjih z oznako #pekoholik.
Za konec še zmagovalne hranilne vrednosti za 1 ogrooomen kos od 8:
132 kCal
– 4g M
– 9g OH
– 19g B
Naj ti tekne!
[print_link]
